Ilirska Bistrica
Mesto Ilirska Bistrica je središče občine enakega imena s pičlimi 5000 prebivalci, ki se razprostira na severnem obrobju ilirskobistriške kotline. Leži na robu fosilnega plazu ob vznožju Snežnika ter nad izlivi potokov Bistrice, Molje in Pile v reko Reko. Prostrana občina (480 km2, nekaj čez 14.000 prebivalcev) obsega gozdnato Snežniško planoto, Reško dolino, vzhodni del Brkinov in del kraškega Podgrajskega podolja.
Kraj Bistrica se prvič omenja leta 1300. Okoli leta 1830 se prvič omenja kot Ilirska Bistrica. V obdobju države Avstroogrske je naselje sodilo še pod deželo Kranjsko, meja z Istro je potekala po slemenu Brkinov. V naselju je bilo okrajno sodišče z davkarijo. Leta 1864 so v Ilirski Bistrici ustanovili Narodno čitalnico. Leta 1911 je postala trg, štiri desetletja pozneje (1952) pa so ji uradno priznali mestne pravice. V obdobju med obema svetovnima vojnama je bila bila Il. Bistrica pod oblastjo Italije.
Zaradi svoje lege je območje mesta in občine Il.Bistrica že v predrimskem in rimskem času pa tudi pozneje močno zaznamovala zgodovina. O tem pričajo številne arheološke izkopanine. Izjemno velik fosilni plaz, ki ga je šele leta 2011 odkril in opisal geolog Ladislav Placer, predstavlja vrhunsko geološko in geomorfološko naravno dediščino svetovnega formata.
Il. Bistrica ima tudi bogato športno zgodovino, o čemer pričajo številna športna društva. Zlasti priljubljena sta že od nekdaj nogomet in košarka. Prav neverjetno se dandanes sliši, da so košarkarji iz Ilirske Bistrice sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja eno sezono igrali tudi v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Zelo popularne športne zvrsti so tudi rokomet, balinanje, streljanje na glinaste golobe itn. Gorskohitrostna dirka na Šembije je najbolj znana in odmevna vsakoletna prireditev v Il. Bistrici, saj privabi gledalce iz vse Slovenije pa tudi iz tujine.


